Krofi

Moja prva asociacija ob besedi krof so tisti mali domači, ki si jih dobil, ko si kot otrok hodil od vrat do vrat spraševat “A mate kej za pusta hrusta?”

Naša mami je večkrat kot krofe delala miške, saj smo krofov vedno velik dobili okrog. Če jih pa ni bilo dovolj, smo jih pa šli jest k sosedom. 🙂

In potem, ko sem bila starejša, se mi jih je velikokrat zaluštalo. Razen onih trojanskih, ki so dostopni celo leto in okej, so krofi na voljo za kupit samo okrog pusta, pa še to mi je bilo največkrat žal, da sem jih kupila, ker mi itak sploh niso bili dobri.

In tako sem se enega pusta odločila, da jih bova z dragim delala sama. In so bili božanski. Ne najlepših oblik, a res božanskega okusa. Čist nekaj drugega kot tisti iz trgovine al tisti iz Trojan. Spomnem se, da jih sploh nisem mogla nehat jest.

In čeprav jih naredimo doma malokdaj, pri nas nikakor niso samo za pusta. Predobri so, da bi jih človek jedel samo enkrat na leto. A še vedno – ostajajo za posebne priložnosti, saj v receptu puščam sladkor, da imajo tak okus, kot se ga spominjam.

Količina, s katero delam, je za 15 manjših (no, normalnih) krofov. Pa še en nasvet: če veš, da ne boste vseh zmazali že prvi dan, jih takoj, ko se ohladijo, daj zamrzniti. Ko jih odmrzneš, so res kot sveže cvrti. Vsak dan, ko krof stoji na mizi, se pozna. Če nočeš zamrzovati in veš, da jih bo zmanjkalo drugi ali tretji dan, pa jih potem pogrej v mikrovalovni pečici, v katero poleg krofa daš še kozarec vode.

Izbiro marmelade (in količino nje), prepuščam tebi. Sama krofe največkrat napolnim z marelično marmelado. Sem jih pa polnila že z domačo slivovo marmelado in tudi borovničevo. Vsi so dobri, ampak čez marelično marmelado je pri krofih ni. 🙂 Predlagam domačo, ki naj ne bo pretekoča.
Glede količine marmelade pa velja: bolj sladkosnedi jo boste dali več, manj sladkosnedi manj. Zelo priročna za filanje je večja plastična injekcija, ki jo kupiš v lekarni. Gre pa tudi s pipeto, ki ji odrežeš konico, da se ta malo poveča.

Ker gre za zelo tradicionalen recept, tokrat ohranjam sladkor, čeprav ga sama dam v maso res najmnaj kolikor je možno, da je testo tisto tapravo. Če si navajena bolj sladkih stvari, predlagam, da v receptu pri testu uporabiš cca 30g sladkorja več.

Pa še nekaj napotkov in nasvetov:

• Nikar se ne boj kvašenega testa. Ta bo gotovo uspel. Poskrbi samo, da boš imela v kuhinji toplo in brez prepiha.
• Da dobro premesiš testo, uporabi (ročni) mikser ali kuhinsjkega robota. Testo je okej za vzhajat ko je tako gladko, homogeno, z neko tako svilnato, nežno teksturo.
• Ne kompliciraj pri izbiri moke. Okej, če imaš ono namensko za krofe, super, ni pa po tem nobene potrebe. Jaz zaradi tradicije in okusa tukaj uporabim pšenično belo (ker kupujem bio moko, ne vem niti, ali je ostra ali gladka).
• Po vzhajanju je pomembno, da testo ponovno pregneteš in narediš lepe kroglice. Priporočam, da testo tehtaš, saj bo tako čas cvretja vedno enak in bodo vsi enako vzhajali in enako ocvrti. Tudi obročki bodo lepše nastali. Jaz sem delala krofe težke cca. 60g.
• Temperatura olja, v katerem boš cvrla krofe, je zelo pomembna, da bo testo lepo vzhajalo med samim cvretjem in da se ti bodo naredili oni lepi obročki. Če imaš termometer, ga uporabi. Temperatura naj bo med 160 – 175 °C. Če ga nimaš – če pomočiš noter kuhalnico in izhajajo mehurčki kot nori, je olje prevroče. In olje je hitro prevroče.
• Uporabiti moraš toliko olja, da krofi svobodno plavajo. Količinsko je odvisno, kakšno posodo imaš. Jaz sem uporabila 2l.
• Krofe polagaj v olje z (zadnjo) vzhajano stranjo navzdol.
• Krofe napolni z marmelado, ko so še topli.

Uživaj ob sladkanju!